Po napadu na Iran strah pred skokom cen. Kaj bo s pomembno naftno potjo?

Današnji ameriško-izraelski napad na Iran je povzročil veliko zaskrbljenosti med vlagatelji, ki se pripravljajo na skok cen nafte in negotovost na finančnih trgih. Napad je močno povečal tveganje za moteno oskrbo z nafto in utekočinjenim zemeljskim plinom (LNG).

Ker so borze trenutno zaprte, so na napade za zdaj odreagirale le kripto valute. Bitcoin je izgubil skoraj tri odstotke vrednosti in padel pod 64.000 dolarjev, ether pa se je pocenil za 3,3 odstotka. Ob odprtju borz v ponedeljek gre pričakovati močna nihanja, predvsem na naftnem trgu.

Za Teheran je namreč ena od možnosti za povračilne ukrepe poskus blokiranja ali učinkovitega zaprtja Hormuške ožine, ki je ena od ključnih poti za svetovno trgovino z nafto in plinom, poroča Bloomberg. Prek te ozke vodne poti ob ustju Perzijskega zaliva potuje približno četrtina svetovnih zalog nafte in petina svetovnih zalog utekočinjenega zemeljskega plina (LNG). Iran je ta mesec že grozil, da bo zaprl dele plovne poti na ožini.

Cene nafte, ki so v tem mesecu že dosegle šestmesečni vrh, so se že včeraj ob povečevanju skrbi glede morebitnega napada ZDA na Iran zvišale za okoli 2,8 odstotka. Severnomorska nafta brent je včerajšnje trgovanje zaključila pri ceni 72,9 dolarja na sod, zahodnoteksaška pa pri 67 dolarjih na sod. Oči vlagateljev so zdaj uprte v naslednje korake v povezavi s Hormuško ožino.

Kako bi motnje vplivale na naftni trg

Če bi Iran preprečil dostop velikanskim tankerjem, ki prevažajo nafto in plin z Bližnjega vzhoda na Kitajsko, v Evropo, ZDA in druge večje porabnike, bi motnje povzročile skok cen nafte in potencialno zatresle svetovno gospodarstvo.

Popolna zapora plovne poti za več kot nekaj dni bi bila za energetske trge nočna mora. Muyu Šu, višji analitik za surovo nafto pri Kplerju, je junija za Bloomberg ocenil, da bi lahko iranska blokada ožine za en sam dan povzročila skok cene nafte na med 120 in 150 dolarjev za sod.

V primeru poskusov oviranja transporta, torej če bi prečkanje ožine postalo nevarno za ladje, bi lahko te pot opravile le v konvojih pod zaščito zahodnih mornaric, kar bi upočasnilo promet. Ali Vaez, vodja projekta Iran pri Mednarodni krizni skupini, je nekaj ur po današnjem napadu opozoril, da bi tudi manjša motnja lahko povzročila skok cen goriva in energije ter pretresla svetovne trge.

Ali lahko Iran res zapre Hormuško ožino?

Iran sicer zakonito ne more zapreti ožine, ki si jo deli z Omanom, saj lahko posamezne države suverenost uveljavljalo le do 12 navtičnih milj (22 kilometrov) od svoje obale, ožina pa je na najožji točki široka 39 kilometrov. To lahko doseže samo z vojaško silo, kar pa naravne danosti ožine tudi omogočajo. Bližina iranski obali omogoča vojaški nadzor in prestrezanja, zaradi plitkega morja pa lahko ladje zaustavijo tudi podmorske mine.

Iranska vlada je v prejšnjih obdobjih povečanih geopolitičnih napetosti zatrjevala, da ima možnost uvesti pomorsko blokado, a groženj o popolnem zaprtju ni nikoli uresničila. Ta poteza bi verjetno naletela na oster odziv zahodnih mornaric, ki patruljirajo na tem območju, zlasti ameriških.

Zaprtje Hormuške ožine bi tudi hitro prizadelo tudi iransko gospodarstvo, saj ne bi mogel izvažati lastne nafte. Z motnjo v dobavi nafte bi si lahko nakopal tudi konflikt s Kitajsko, ki je največja odjemalka iranske surove nafte in njegova ključna trgovinska partnerica, še piše Bloomberg.

Gre že za drugi ameriški napad na Iran v zadnjem letu, junija lani so ZDA napadle njihove jedrske objekte. Takrat je bil Iran tik pred tem, da zapre Hormuško ožino, a se to na koncu ni zgodilo.